Pokrajini Almeria in Malaga se nahajata v avtonomni skupnosti Andaluziji, ki obsega celoten južni del Španije.
Po obisku gradu Xativa v Valenciji sva se s sodelavcem napotila proti parku Cabo de Gata. Odločila sva se, da tega dela poti ne bova prevozila na avtocesti, da bi videla več španskega podeželja. Pot skozi podeželje naju je vodila skozi majhno naselje Sorbas, ki ima komaj 2500 prebivalcev in verjetno skoraj nikoli ne vidi turistov. Kljub temu sva se odločila, da tukaj narediva kratek premor in pofotografirava okolico – cesta je namreč vodila skozi območje, kjer je bil mogoče včasih kanjon: cesto so na eni strani obdajale strme skale, na drugi strani pa luknja. Sorbas je zgrajen na vrhu pečine, tako da imajo nekatere hiše na vrtu majhen prepad.
Podeželjska pot naju je nato vodila čez hribe sredi ničesar – razen ceste več deset kilometrov ni bilo videti skoraj nobenih drugih znakov civilizacije.
Naslednja postaja je bil Cabo de Gata – mačji rt, ki se nahaja v bližini mesta Níjar. Rt velja za najbolj suho območje celotnega iberskega polotoka, saj na leto v povprečju prejme le okoli 150 milimetrov padavin. Od leta 2008 je območje rta zaščiteno kot naravni park.
Prenočila sva v mestu Rincon de la Victoria blizu Malage. Večerjala sva v piceriji na obali.
Naslednji dan sva se napotila v Rondo, mesto, ki ga globok kanjon reke Guadalevín deli na pol. Rondo so naselili že Kelti v 6. stoletju pred našim štetjem, kasneje pa tudi Feničani, Rimljani, Germani, Vizigoti, Arabci in naposled le Španci. Mesto povezujejo trije mostovi: Rimljanski most, Stari most in Novi most. Ronda je imela pomembno vlogo v razvoju španske bikoborbe, v mestu se nahaja tudi najstarejša tovrstna arena v Španiji. Po mestu se sprehajajo pavi.
