Izlet po Španiji sva s sodelavcem začela v Barceloni, kjer sva bila na službeni poti. Barcelona, ki se nahaja v Kataloniji. Po tem, ko sva prevzela avto, sva se hitro napotila proti jugu, kjer sva se si prvi dan ogledala nekaj znamenitosti v Valenciji.
Preden začnem z opisom poti, naj omenim, da je Španija razdeljena na avtonomne skupnosti, ki se nato dalje delijo na pokrajine. V nekaterih primerih se tako avtonomna skupnost kot pokrajina imenuje po največjem mestu – tako se na primer mesto Valencija nahaja v pokrajini Valencija, ki leži v Valencijski avtonomni skupnosti, kar lahko hitro povzroči zmedo. Postaje, o katerih bom pisal v tej objavi, se vse nahajajo v Valencijski skupnosti – ena v pokrajini Castellon, ostale pa v Valenciji. Ena od postaj je tudi mesto Valencija.
Najina prva točka je bil grad Peñíscola, ki se nahaja v pokrajini Castellon približno na pol poti med Barcelono in Valencijo. Ime izhaja iz latinske besede peninsula – polotok, ki odlično opiše lokacijo. Grad je namreč s skoraj vseh strani obdan z morjem, s celino ga povezuje le ozek pas kopnega. Mesto so naselili že Iberci v 1. ali 2. stoletju pred našim štetjem, ni pa znano, kdaj je bil prvič zgrajen grad: prva omemba muslimanskega gradu je bila v 11. stoletju našega štetja, prvič pa je bil podrobno opisan šele v 13. stoletju. Leta 1294 so katoliški Templjarji zavzeli muslimanski grad, ga porušili in na isti lokaciji zgradili nov grad. Z gradnjo so zaključili leta 1307, ta grad pa stoji še danes. Katoliški protipapež Benedikt XIII. je v gradu živel od leta 1417 pa do svoje smrti v letu 1423.
Pot sva nadaljevala proti zgodovinskem mestu Saguntu, kjer so se že v 5. stoletju pred našim štetjem naselili Iberci. V mestu se je leta 219 pr. n. št. začela druga punska vojna, ki velja za eno najpomembnejših vojn v antiki. Sagunto je za nekaj časa pristal v rokah Rimljanov, od 8. stoletja pa je bil pod nadzorom muslimanskih Arabcev do leta 1238. Grad Sagunto se nahaja na hribu nad mestom.
Naslednja postaja je bilo glavno mesto avtonomne skupnosti in pokrajine Valencija.
Zadnja postaja v Valencijski skupnosti je bil grad Xativa, ki je bilo v rimljanskih časih znano po kvalitnenih lanenih tkaninah, v 12. stoletju pa je po zaslugi Arabcev postalo eno od evropskih središč proizvodnje papirja. V Xativi sta se rodila tudi dva papeža: Kalist III. in Aleksander VI. Grad Xativa se nahaja na hribu nad mestom in se deli na dva dela: starejši “mali grad” (Castillo Menor) in novejši “glavni grad” (Castillo Mayor).
