70 kilometrov vzhodno od Zalivske obale najdemo center za obiskovalce Shark Valley, kjer se lahko peš, s kolesom ali pa s turističnim vlakcem podamo enajst kilometrov v notranjost parka po asfaltirani stezi. Ob stezi teče potok, ki je poln aligatorjev, sicer pa nas obdaja prostrana prerija, kjer raste trava rezika (sawgrass), ki je značilna za Everglades. Večino leta je prerija poplavljena, le pozimi se za nekaj mesecev reka umakne toliko, da se vidi do tal. V Evergladesu višinska razlika le kakšnih deset centimetrov močno vpliva na to, katere rastline na določeni lokaciji uspevajo: monotonost prerije razbijejo otoki dreves, ki uspevajo le zato, ker so tla malo višja. Ravno ti otoki so ameriškim staroselcem omogočili preživetje v tako neprijaznem okolju, saj je večina Evergladesa poleti sicer poplavljena. Na teh otokih najdemo drevesa tropskih vrst, kot sta mahagoni in gumbo limbo, pa tudi nam bolj poznane vrste kot na primer hrast in javor.
Na koncu steze je postavljen razgledni stolp, visok dobrih 20 metrov, kar je tudi najvišja točka v parku.
Blizu Shark Valleyja se lahko s posebnim čolnom, imenovanim airboat, podamo tudi na voden ogled poplavljene prerije. Airboate poganjajo propelerji, ki niso potopljeni v vodo, ker je voda preplitva in je v njej preveč trave, ki bi se zapletla okoli propelerja, ampak delujejo na enak način kot propelerji na letalih. Taki propelerji so zelo glasni, zato je med vožnjo obvezna uporaba zaščite sluha. Plosko dno airboatom omogoča, da “povozijo” vse, kar raste v vodi, od trave do lokvanjev.
